Peta etapa

Danes je bila peta, krožna etapa. Za prevozit smo imeli 4 kroge profesionalci, 3 kroge pa amaterji. Smo kar fanj vozili. Tukaj je bolj suh in mehek pesek. Danes smo bili skupno trinajsti. Uroš je bil šesti.

Če grem malo nazaj, iz Missorja do tukaj je bila zelo težka etapa, kjer so nam tudi napačen čas pripisali in smo bili na koncu petintrideseti. Podali smo uradno pritožbo, ki se je včeraj razrešila tako, da smo zdaj uradno na trinajstem mestu. Včeraj je bila etapa »King stage«, najtežja etapa na celi dirki, to je 260 km samih sipin. Za vse je bilo kar precej hudo, bilo je tudi veliko poškodb, zlomljenih rok in nog, nekaj zmečkani rok, odpeljanih ljudi, pa da ne govorimo o poškodovanih avtomobilih. Eni iz Anglije, ki jih sicer poznamo iz Dakarja 2004, so sfrčali na nos in potem na streho ravno, ko smo prišli mimo. Odtrgana vrata so nesli postavit na sipino, da ne bi še kdo sfrčal...

Danes ni bilo nobene poškodbe, eni Avstrijci so se sicer zvrnili ravno pred hotelom.....;)

Včeraj je tudi Uroš padel. Malo je poškodoval roko in rebra, ampak ni nič zlomljenega, tako, da je danes normalno vozil naprej. Včeraj smo mu dali analgetike in je bilo v redu. Včerajšnja je bila najtežja in najhujša etapa. Ker smo se je vsi bali, smo se tudi na večer pred omenjeno etapo hitro vsi odpravili spat in na brifingu tistega dne smo bili vsi prisotni, navadno ne pridejo vsi, čeprav so brifingi zelo pomembni.


Vsaki dan ob osmih je brifing, kjer nekaj povedo o etapi tistega dne, potem pa povedo nekaj od prejšnjega dne, od prejšnje etape. Zelo poudarjajo, na kaj moramo paziti, na nevarnosti, in na napake. Na sipinah prihaja do veliko nepravilnosti, nepravilno spuščali raket, itd., ker je adrenalina res ogromno, ljudje včasih tudi napačno reagirajo.

Nastanjeni smo v desetih hotelih. Mi smo pri »Tuareg hotelu«, kjer je kamp in tudi baza organizatorja. Eden od organizatorjev, ki ga poznamo, pride vsak večer k nam na obisk, malo se pogovorimo, je taka super opora, da še kaj ozadja izvemo.


Na današnji etapi je motoriste čakala najvišja sipina, neverjeten spektakel, za avtomobile je bila ena nekoliko nižja, bilo je enkratno, vsi smo bili navdušeni in neverjetno smo uživali.

Včeraj je bil skupinski start, seveda za motorje in avte posebej. Vsi avti smo bili v ravni črti pred sipino in ko se je zastava, ki je sploh vsi nismo videli, spustila, smo vsi hkrati startali.
Tudi na včerajšnji etapi so bile visoke sipine. Te so precej strme, ko prideš na vrh vidiš, da je tudi za dol strmo. Motorjem gre nekoliko lažje, ker vozijo bolj po vrhu. Zaradi primerjave z ostalimi vozili, naši Toyoti pravimo »old lady«


Več fotografij v naši fotogaleriji