odprave
2006 TunizijaKonec junija,ko ponavadi gremo jadrat,sem se z mlajšo hčerko AnoMarijo in ženo Marjetko,odpravil na obljubljeno potovanje v Tunizijo.
Prva težava se je pojavila,ko sem "za vsak slučaj" poklical turistično agencijo,da mi rezervirajo karte za trajekt,da jih ne bi kot ponavadi nabavljal zadnji trenutek, v portu.Vse zasedeno,se je glasil odgovor,tudi po še dveh preverjanjih.Najprej sem pomislil da so na Tunizijo navalili francoski in italijanski offroaderji,pa ni bilo tako.Dobili smo trajekt v soboto zvečet,ki je bil nabito poln.Pa ne turistov ampak zdomcev,gastarbajtarjev ki so se z družinami vračali domov na počitnice.Od skupno 1600 potnikov je blo 400 otrok,ki so kot veverice skakali povsod,po mizah, stolih,foteljih.Staršev ni motilo tudi opomini personala ladje niso dosti zalegli.Kabine so bile zasedene,t.i.avio sedeži pa ne in smo ponoči kar udobno spali.
V Tunis smo pripluli v nedeljo zvečer,zato smo poiskali prenočitev v Hamamedu.Naslednje jutro pa smo se navsezgodaj odpravili proti Douzu.Že zvečer je bilo vroče a sem si mislil,to je normalno za Afriko.Ko smo se oddaljevali od obale v notranjost pa je postajalo iz ure v uro, iz kilometra v kilometer bolj vroče.Avto,ki je kakor se spodobi za avanturiste,brez klimatske naprave,se jena soncu segrel kot mikrovalovna pečica.Vroča voda skoraj ni bila pitna.
Obcestno policijsko patrolo sem vprašal,če lahko zavijemo v palmov nasad,kjer je bila edina senca.Prijazno so se nasmehnili,tudi njim je bilo vroče.Malica,vroča tuna v konzervi poplaknjena z vročo vodo,nam je dala novih moči.
Jaz sem začel sam pri sebi potiho razmišljati o drugih možnostih,če bi se vročina še stopnjevala.Gorske oaze so nekoliko višje,ob morju je tudi hladneje.
Ko smo se ob treh popoldan peljali skozi Douz ni bilo na cesti žive duše.Kamp je bil prazen,lastnik nas je vesel sprejel.Svetoval nam je naj se preselimo v klimatiziran hotel in povedal, da sta včeraj še edina gosta ponoči spakirala in odšla.Menda tudi Slovenca.
V kampu je bilo vroče, brez vetra,vroče tudi v senci.Iskal sem hladnejši prostor,prehodil vse kotičke,vročina še vedno ista.Že sem pomislil na klimatiziran hotel v bljižini,a se nisem vdal.Moramo poizkusiti,kakšno je življenje pri 53 stopinah v senci.Koliko vode se popil,ne vem,vem le da smo spili v popoldnevu vso zalogo naše vode in še del vode iz hladilnika Zvečer se je končno nekoliko ohladilo,spali smo z glavami izven šotorov.
Tudi mi smo se odpravili dalje,proti Ksar Ghilanu.Skozi puščavsi del si nisem upal zaradi previsokih temperatur.V oazi je bilo že bolje.Pihal je sicer topel veter,hladili smo se v tomunu ob izviru.Voda v katerim smo se ponavadi greli je
bila topla,a še vedno bolj hladna od zraka.Srečali smo se s Tomažem in Dominique,"beguncema" iz prejšnjega kampa.
Zvečer,ko se je malo ohladilo smo se s Toyotama odpeljali do trdnjave.Pot je bila precej zasuta s peskom,ker že nekaj časa tu nihče ni vozil.Sočni zahod so spremljali manjši peščeni viharčki,ki smo ji opazili že od daleč ko so prihajali proti nam.V mraku smo se odpravili nazaj proti oazi.Pot po kateri smo dve uri vlekli terence iz peska,se vlekli ,se vitlali,hodili pred avtomobili in se zaganali v težko prehodne sipine,nas je napolnila z adrenalinom.Vsi prepoteni in žejni smo komaj pričakali hladno pivo,ki je bilo seveda brez alkohola.
1994 Tunizija1999 Go Adventure N.Gorca-Marrakech2002 rally Paris Dakar2002 Tunizija2004 rally Paris Dakar2004 Go Adventure N.Gorica -Marrakech2004 rally d'Orient2004 rally El Chott2005 rally Paris Dakar2005 Go Adventure Tunizija2005 Go Adventue N.Gorica-Ksar Ghilane2006 LDC Libya desert Chalenge2006 Kilimanjaro,Serangeti,Ngoro Ngoro2006 Tunizija2006 Baja Spain2006 jadranje Grčija2007 rally Paris Dakar2007 Alžirija2007 UAE Desert Chalenge2008 rally Dakar2008 Egipt2009 rally Dakar Argentina-Chile2009 Go Adventure Maroko2009 Cantabrija, Bskija2010 rally Budapest Bamako2010 Mohacs cup2010 Namibija2010 Rally El Chott
Asia-Tmin popotniški blog
Mišo Goriup
Miran Stanovnik
El Chott